Masovni turizem, s katerim so se do nedavnega soočali predvsem prebivalci osrednjih zahodnoevropskih držav – kot so denimo Italija, Francija in Španija, je v iskanju novih turističnih poti oz. destinacij našel tudi vzhodnejše ter južnejše predele Evrope. Tako tudi v Kopru in drugih obalnih mestih je moč opaziti vedno večjo prezenco pomorskega turizma, najpogosteje v obliki križarskega prometa. To je vsekakor dobrodošla sprememba za tiste, ki se preživljajo s turističnimi panogami, vendar mnogi ob tem opozarjajo na negativne posledice tega procesa, kajti masovni turizem povzroča tako zviševanje stroškov vsakdanjega življenja (na danem turističnem območju) kot tudi zmanjševanje njegovega standarda.
S posledicami tovrstnega turizma se že nekaj desetletij soočajo v Benetkah. Denimo Venezia autentica (tj. društvo za pomoč Benečanom z življenjem v Benetkah) poroča o upadu števila prebivalstva, zaradi prostorskih primanjkljajev, brezposelnosti in dragih nepremičnin. Predvsem mladi so potemtakem prisiljeni zapustiti mesto, saj si v Benetkah ne morejo ustvariti ugodnega življenjskega okolja. S podobnimi problemi se sooča tudi naša južna soseda Hrvaška. Namreč v mestu Dubrovnik, ki je med drugim zaslovelo zaradi fantazijske televizijske serije Igra prestolov, je leta 2016 zasidralo 529 križark. V starem mestnem jedru, kjer biva še približno tisoč Dubrovčanov, je v turistični sezoni neznosna gneča. Prav zaradi tega so lokalne oblasti omejile število obiskovalcev iz križark na osem tisoč oseb – to seveda ne vključuje vse ostale turiste.
Občanom najbolj obiskanih evropskih destinacij je končno prekipelo minulo leto, ko so se protesti zoper masovnemu turizmu razširili iz Benetk in Barcelone v Demos v San Sebastianu, Rim ter Dubrovnik. Ljudje so se podali na ulice z napisi:
- “To ni turizem. To je invazija.”,
- “Turisti: vaše luksuzne počitnice so moja beda”,
- “Turisti odidite domov!”.
Križarski turizem, poleg tega, da zmanjšuje kvaliteto življenja domačinov, tudi nepopravljivo škoduje naravnemu ekosistemu. Raziskovalci inštituta Naturschutzbund Deutschland trdijo, da križarke spuščajo v ozračje 3,500 krat več žvepla kot kopenska vozila, kar je znaten prispevek pri ustvarjanju številnih problemov, kot so denimo:
- podnebne spremembe,
- onesnaževanje zraka
- težave s pljuči pri ljudeh.
Križarke in masovni turizem nasploh je potrebno razumeti kot dvorezni meč, in sicer:
- po eni strani spodbuja gospodarsko rast določenega območja (npr. Kopra in okolice) – bodisi prek panog, ki so neposredno povezane s turističnimi dejavnostmi, bodisi v obliki naraščajočega prometa lokalnih obrtnikov,
- po drugi strani pa zmanjšuje kvaliteto življenja nasploh. Namreč veliko število turistov ne prinaša s seboj le denarja, temveč tudi vseprisoten hrup in negativen vpliv na okolico.
Avtor: Emanuel Lipovac
Viri:
Coldwell, Will. 2017. »First Venice and Barcelona: now anti-tourism marches spread across Europe«. Vir: https://www.theguardian.com/travel/2017/aug/10/anti-tourism-marches-spread-across-europe-venice-barcelona
Foster, Jane. 2017. »Crowds and cruise ships have “ruined” Dubrovnik«. Vir: https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/croatia/dubrovnik/articles/dubrovnik-faces-overcrowding-cruise-ship-visitors-/
Haines, Gavin. 2016. »Cruise industry “failing” environment and public health, report claims«. Vir: https://www.telegraph.co.uk/travel/cruises/articles/cruise-industry-failing-environment-and-public-health-report-claims/
Venezia autentica. 2018. »Why Tourism in Venice is doing more harm than good and what we can do about it«. Vir: https://veneziaautentica.com/impact-tourism-venice.
