Prihod križark in masovni turizem

Prihod križark in masovni turizem

Masovni turizem, s katerim so se do nedavnega soočali predvsem prebivalci osrednjih zahodnoevropskih držav – kot so denimo Italija, Francija in Španija, je v iskanju novih turističnih poti oz. destinacij našel tudi vzhodnejše ter južnejše predele Evrope. Tako tudi v Kopru in drugih obalnih mestih je moč opaziti vedno večjo prezenco pomorskega turizma, najpogosteje v obliki križarskega prometa. To je vsekakor dobrodošla sprememba za tiste, ki se preživljajo s turističnimi panogami, vendar mnogi ob tem opozarjajo na negativne posledice tega procesa, kajti masovni turizem povzroča tako zviševanje stroškov vsakdanjega življenja (na danem turističnem območju) kot tudi zmanjševanje njegovega standarda.

Potniške ladje v Kopru (Fotografija: https://www.ekoper.si/featured/uspesna-sezona-potniskih-ladij-v-kopru-se-traja/)

S posledicami tovrstnega turizma se že nekaj desetletij soočajo v Benetkah. Denimo Venezia autentica (tj. društvo za pomoč Benečanom z življenjem v Benetkah) poroča o upadu števila prebivalstva, zaradi prostorskih primanjkljajev, brezposelnosti in dragih nepremičnin. Predvsem mladi so potemtakem prisiljeni zapustiti mesto, saj si v Benetkah ne morejo ustvariti ugodnega življenjskega okolja. S podobnimi problemi se sooča tudi naša južna soseda Hrvaška. Namreč v mestu Dubrovnik, ki je med drugim zaslovelo zaradi fantazijske televizijske serije Igra prestolov, je leta 2016 zasidralo 529 križark. V starem mestnem jedru, kjer biva še približno tisoč Dubrovčanov, je v turistični sezoni neznosna gneča. Prav zaradi tega so lokalne oblasti omejile število obiskovalcev iz križark na osem tisoč oseb – to seveda ne vključuje vse ostale turiste.

Občanom najbolj obiskanih evropskih destinacij je končno prekipelo minulo leto, ko so se protesti zoper masovnemu turizmu razširili iz Benetk in Barcelone v Demos v San Sebastianu, Rim ter Dubrovnik. Ljudje so se podali na ulice z napisi:

  • “To ni turizem. To je invazija.”,
  • “Turisti: vaše luksuzne počitnice so moja beda”,
  • “Turisti odidite domov!”.

Križarski turizem, poleg tega, da zmanjšuje kvaliteto življenja domačinov, tudi nepopravljivo škoduje naravnemu ekosistemu. Raziskovalci inštituta Naturschutzbund Deutschland trdijo, da križarke spuščajo v ozračje 3,500 krat več žvepla kot kopenska vozila, kar je znaten prispevek pri ustvarjanju številnih problemov, kot so denimo:

  •  podnebne spremembe,
  • onesnaževanje zraka
  • težave s pljuči pri ljudeh.

Križarke in masovni turizem nasploh je potrebno razumeti kot dvorezni meč, in sicer:

  • po eni strani spodbuja gospodarsko rast določenega območja (npr. Kopra in okolice) – bodisi prek panog, ki so neposredno povezane s turističnimi dejavnostmi, bodisi v obliki naraščajočega prometa lokalnih obrtnikov,
  • po drugi strani pa zmanjšuje kvaliteto življenja nasploh. Namreč veliko število turistov ne prinaša s seboj le denarja, temveč tudi vseprisoten hrup in negativen vpliv na okolico.

Avtor: Emanuel Lipovac

Viri:

Coldwell, Will. 2017. »First Venice and Barcelona: now anti-tourism marches spread across Europe«. Vir: https://www.theguardian.com/travel/2017/aug/10/anti-tourism-marches-spread-across-europe-venice-barcelona

Foster, Jane. 2017. »Crowds and cruise ships have “ruined” Dubrovnik«. Vir: https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/croatia/dubrovnik/articles/dubrovnik-faces-overcrowding-cruise-ship-visitors-/

Haines, Gavin. 2016. »Cruise industry “failing” environment and public health, report claims«. Vir: https://www.telegraph.co.uk/travel/cruises/articles/cruise-industry-failing-environment-and-public-health-report-claims/

Venezia autentica. 2018. »Why Tourism in Venice is doing more harm than good and what we can do about it«. Vir: https://veneziaautentica.com/impact-tourism-venice.

Leave a Reply