Na podlagi anketne raziskave skupine študentov UP so občani Kopra podali komentarje s potrebami, idejami in željami za prostorski razvoj mesta. V skupnem dokumentu se je oblikovana analiza s skupinskim predlogom na strateška izhodišča prostorskega razvoja MOK. V anketi je sodelovalo 50 naključnih občanov. Predlogi vključujejo možnosti začasne rabe zapuščenih objektov in javnih prostorov v mestnem jedru Kopra ter vpeljavo participatornega proračuna, ki se je že oblikoval v nekaterih slovenskih občinah. Kljub zavedanju, da so nekateri prostori zasebni, bi jih bilo smiselno v sodelovanju z MOK nameniti umestitvi različnih začasnih vsebin, ki bi pripomogle k kontinuirani rabi in preprečile dolgoročno propadanje teh prostorov. Objekti bi v določenem obdobju dobili začasne vsebine z uporabniki, ki bi za objekte skrbeli. V znanstveni literaturi se v sodobnem kontekstu začasna raba prostora nanaša na uporabo, ki se vrši med dvema institucionaliziranima rabama določenega prostora. Gre za vmesno obdobje, ki nastopi med dvema institucionaliziranima (trajnima) rabama prostora. V večini primerov gre za kratkoročne projekte, ki neizkoriščenemu ali praznemu prostoru prinašajo družbi ali gospodarstvu koristno kreativno novo rabo.
V strateškem načrtu MOK je v 3.2 poglavju izpostavljeno:
“Operativni cilji in program aktivnosti je usmerjen v izboljšanje kakovosti grajenih struktur in infrastrukture s prenovo in modernizacijo, pri čemer na podlagi analize razvojnih možnosti in priložnosti, zaznanih primerjanih prednosti v prvem časovnem horizontu izpostavlja tri prednostne osi razvoja:
- celovito urejanje mestnih obal,
- revitalizacija historičnega mestnega jedra z urbano prenovo in
- razvijanje zelenega sistema mesta.”
Gre za dolgotrajne načrte, ki potrebujejo bolj jasno definicijo. Revitalizacija historičnega mestnega jedra in razvijanje zelenega sistema mesta bi morala biti predstavljena na konkretnih lokacijah z ustrezno definicijo in popisom vseh neizkoriščenih ali zapuščenih prostorov ter definicijo zelenih površin. V sklopu začasne rabe zapuščenih prostorov so po mnenju uporabnikov najbolj primerne kulturne, športne in turistične vsebine ter možnost izkoriščanja teh prostorov za aktivnosti namenjene starejšim občanom in mladim.
Začasna raba s predlogi začasnih vsebin za oživljanje mestnega jedra Kopra
Odgovor na vprašanje kateri so zapuščeni prostori v mestu Koper in katere vsebine bi si želili umestiti v te prostore sledijo v nadaljevanju. Kot zapuščeni prostori so izpostavljeni: servitski samostan, Tomosov blok, Palača Totto Ex Gavardo, “stavba, ki ima gledališče spodaj, nasproti gimnazije”, borilnica na Kreljevi ulici, prostori na Mudi, pogorela stavba nasproti RTV-ja. Posebej so občani izpostavljali prazne prostore na Čevljarski in Kidričevi ulici.
V zapuščenih prostorih, so občani predlagali sledeče začasne vsebine: prostori za aktivnosti starejših občanov 7,5%, mladinske aktivnosti 30%, kulturne (likovne razstave, umetniške razstave, grafitiranje, galerije) 30%, skadišča 2,5%, športne aktivnosti 5%, prostori za branje in učenje 5%, brezplačna parkirišča 2,5%, klubi za zabavo 5%, prostori za izvajanje delavnic 5%, za humanitarne organizacije 7,5% vprašanih.
Poleg tega so bili podani različni predlogi oživljanja mestnega jedra s: trgovinami 14,3%, pisarnami 7,1%, lokali 7,1%, muzeji 7,1%, študentskim domom 21,4%, stanovanji 35,7 %, turizmom 7,1% vprašanih.
Individualni predlog za Servitski samostan
V centru Kopra imamo vsaj dve idealni možnosti, ki bi koprski kulturi – ne samo glasbeni – rešili prostorske težave. To sta Servitski samostan (nekdanja porodnišnica) v Santorijevi ulici in palača Totto Ex Gavardo (nekdanji otroški vrtec) v Kidričevi ulici. Obe stavbi sta spomenika državnega pomena, ki trenutno propadata. Nov občinski svet bi moral prepoznati njuno dragocenost in se odločiti za prenovo in novo namembnost. V obeh je s temeljito in do arhitekture obzirno prenovo na voljo veliko manjših in večjih prostorov. V samostanu je tudi večja dvorana, odličen prostor za mnoge prireditve in koncerte, literarne večere, razstave. V obeh stavbah bi Koper dobil kulturni dom za razvoj kulturnih dejavnosti. S podzemno garažo pod Muzejskim trgom bo zagotovljena tudi dobra dostopnost do mestnega jedra, obenem pa se bo omogočilo boljši dostop za pešce. Prostorska vizija je za koprsko kulturo vredna truda pri iskanju evropskih sredstev.
Predlog uvedbe participativnega proračuna, povezovanje mesta Koper z zaledjem in možnosti za rekuperacijo vode
Kot predlog na strateško načrt se predlaga, da bi po vzoru Ankaranske občine tudi v Mestni občini Koper uvedli participativni proračun, s katerim bi bili občani bolj vključeni v odločanje pri strateških načrtih mesta in občine. V Kopru bi bilo po dologoročnem obdobju smiselno prenoviti način vodenja, da se državljane politično opolnomoči in se jim omogoči večja participacija v procesih političnega odločanja ter posledično v odločanju do razvoja mestnega urbanega prostora. To je moč doseči z uvedbo participativnega proračuna. Gre za koncept, ki omogoča sodelovanje prebivalcev pri odločanju in razporejanju javnih sredstev občine. Uvedba participativnega proračuna prinaša ekonomske koristi, ki so vidne na več področjih. Občani lahko vplivajo na zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti v kateri živijo, poraba javnih sredstev postane učinkovitejša in zaradi povečane transparentnosti se poveča zaupanje občanov v oblast. Ravno zaradi transparentnosti je posledično manj korupcije in klientelizma, konkretna ekonomska prednost tovrstnega proračuna je tudi zmanjšanje utaje davkov. Participativni proračun ima prednost, da se upoštevajo potrebe, želje in predlogi občanov, saj lahko odločajo o porabi sredstev in pomembnosti izvajanja različnih prostorskih projektov.
Izpostavljeno je izhodišče, da bo Mestna občina Koper z uresničevanjem razvojne strategije dolgoročno utrjevala svoj položaj in mesto med uspešnejšimi, naprednejšimi in razvitejšimi slovenskimi občinami – nosilkami gospodarskega in družbenega razvoja na regionalni in državni ravni. Pri tem je pomembno razmišljati o razvoju primankujočih vsebin, reševanjem stanovanjske problematike za starejše in mlade ter različne marginalne skupine in reševanjem problematike zapuščenih prostorov v mestu. Smiselno je poiskati alternativne modele prenove kot graditi nove objekte. Poleg tega pa mora Koper zagotoviti boljšo povezavo s svojim zaledjem, ki lahko razvije sodobne modele pridelovanja hrane. Namesto razvoja koncepta pametnega mesta, ki bistveno manj pripomore uporabnikom kot aktivna participacija, je pomembnejše, da MOK v sodelovanju z Luko Koper zagotovi možnosti rekuperacije vode, ki bo v prihodnosti postala primanjkujoča dobrina v mestu.
