Kolumna MEGAFON
Koprska gradbena družba Grafist je več kot deset let nedokončani kompleks Solis najprej odkupila od Mestne občine Koper in od nje v času pandemije uspela pridobiti ustrezno dokumentacjio, da je komplek zvišala za dodatni dve etaži. Solis s pritličjem in šestimi etažami sedaj zakriva pogled na historično mestno jedro Kopra.
Na nedokončanem skeletu objekta Solis potekajo gradbena dela, na drugi polovici pa se objem že uporablja. | Foto Avtomatik Delovišče
Polovično mesto je dokumentarec, ki beleži vpliv nedokončanih arhitektur v urbanem prostoru Kopra. Zgodba o samoumevnem življenju prebivalcev s sodobnimi nedokončanimi ruševinami. Ker prebivalci niso ozaveščeni o pomenu soudeležbe in lastnih pravicah do oblikovanja mesta, se je v Kopru šestnajst let razvijalo javno-zasebno partnerstvo za potrebe investitorskega urbanizma.
Dve etaži sta občutno pripomogli k možnosti gradnje dodatnih prestižnih stanovanj, ki bodo po svoji izdatni ceni dostopna le petičnim kupcem. Namesto načrtovanega hotela bo tako investitor znesek od prodaje stanovanj pospravil v lasten žep. Nedokončani betonski skelet Solis več kot desetletje zakriva historično mestno jedro, predstavlja klasičen primer investitorske arhitekture, projektirane in gradnja zgolj za namene zaslužka in potrebe kapitala.
Gradbena tabla na očem nevidnem delu nedokončanega objekta razkriva vse vpletene akterje projekta. | Foto Avtomatik Delovišče
Naj na kratko povzamem zakaj so pri posegih v grajeno okolje tako pomembni javni anonimni arhitekturni natečaji. Bistvene spremembe zakonodaje so se začele konec decembra 2020, ko je Ministrstvo za javno upravo podalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, EVA: 2020-3130-0004), ki predvideva ukinitev obveze arhitekturnih (projektnih) natečajev za javne investicije. Ti so bili doslej v skladu s tretjim odstavkom 100. člena ZJN-3 obvezni za javne investicije v novogradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednost presega 2.5 milijonov evrov, ter za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedbo natečaja zahteva prostorski akt.
Predlagana sprememba ukinitve natečajev pripomore k izvajanju nenadzorovanih in v javnosti nepreverjenih posegov v našo skupno dobrino grajeno okolje in mestni prostor. Arhitekturna stroka je v Javnem apelu za ohranitev obveznosti izvedbe javnih arhitekturnih natečajev izpostavila, da so “arhitekturni natečaji vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov. Natečaj je najbolj transparentna in najbolj demokratična oblika odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov. Javni arhitekturni natečaji so bili v preteklosti in ostajajo tudi danes nepogrešljiv način uveljavljanja sodobne arhitekture in drugih posegov v prostor, s tem pa tudi pomemben člen v izgradnji identitete našega grajenega okolja in krajine.”
V Prostorski frki je tudi Avtomatik Delovišče izpostavil pomen javnih arhitekturnih natečajv, ki predstavljajo “primere presoje kompetentne skupine članov žirije, ki izberejo najboljšo oblikovalsko rešitev. Zato je ključnega pomena, kdo je v komisiji. Zgodi se tudi, da si komisija pridrži pravico natečaj razveljaviti ali prav tako ne podeliti prve nagrade, zaradi ne dovolj kakovostnih in nerazdelanih prispelih natečajnih rešitev. To se pri izboru rešitev brez arhitekturnega natečaja ne more zgoditi,” pove Jurišević. “Izvajanje javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je civilizacijski standard in osnovno orodje zagotavljanja kakovostnih rešitev, transparentnosti postopkov izgradnje prostora in racionalne rabe javnih sredstev, ki ga poznajo vse urejene demokratične države,” končuje javno pismo za ohranitev obveznosti izvedbe javnih arhitekturnih natečajev. Brez natečajev pa se Koper stihijsko razvija že več kot desetletje.
Objekt Levji grad kot ga v medijih predstavlja Grafist ima sedem etaž s podzemno garažo in ni bil izbran na javnem arhitekturnem natečaju. | Vir Grafist
Za osvežitev spomina se spomnimo leta 2003 razpisanega urbanističnega natečaja za območje Levji grad, kjer je na podlagi natečaja želel razpisovalec pridobiti več variant za izbor najustreznejše urbanistično-arhitekturne idejne rešitve pozidave na občutljivem robu starega mestnega jedra. Izbor rešitve prve stopnje natečaja bi lahko nastavil podlago za nadaljnje kvalitetno urbanistično in arhitekturno načrtovanje ter gradnjo. Razpisovalec naj bi skupaj s pristojno urbanistično službo Mestne uprave Mestne občine Koper preveril obseg in postopke sprememb obstoječega prostorskega akta, da bi lahko na tej podlagi pripravil in sprejel program izdelave lokacijskega načrta za območje Levji grad. Po zaključeni drugi stopnji natečaja naj bi razpisovalec pridobil najustreznejšo idejno rešitev, ki bo služila kot strokovna podlaga za izdelavo novega prostorskega izvedbenega načrta ter izdelavo idejnih projektov zazidave. Razpisovalec je v skladu z razpisnimi pogoji natečaja želel pridobiti projektanta za nadaljnje arhitekturno načrtovanje.
Realnost pa je precej drugačna, Grafist svoj predlog izsiljuje in spreminja gradbeno dovoljenje, nedavno pa je investitor na makadamskem parkirišču posekal več kot deset desetletja starih cipres, smrek, borovcev in akacij. Na tej lokaciji je po poročanju medijev predviden nov poslovno-stanovanjski objekt z garažo, kjer bo nov objekt s sedmini etažami lovil višino sosednjega objekta banke in podobno kot Solis popolnoma prekril veduto na historično mestno jedro Koper. Pred gradnjo, ki se je več kot očitno začela, mora Grafist pridobiti le še spremenjeno gradbeno dovoljenje, ki se nanaša na eno spremembo in sicer zamenjavo namembnosti prostorov v nadstropjih iz poslovnih v stanovanjske. Kakopak se za kompleks predvideva 125 stanovanj, kjer je za kvadratni meter predviden znesek od 3000 do 3800 evrov.
Arhitekturne vizualizacije zlahka zavedejo javnost, saj investitor manipulora z višino novozasajenih dreves; višina dreves na fotomontaži je nerealna, saj drevo za svojo rast potrebuje več desetletij. | Vir Grafist
Za arhitekturnim projektom, izbranim brez arhitekturnega natečaja, se podpisuje arhitekt Marko Apollonio, avtor koprskega Solisa iz časa županovanja Borisa Popoviča. Projekt Levji grad, ki se je že začel izvajati brez ustreznega gradbenega dovoljenja, pa se naslanja na zastarela izhodišča pridobljena iz lokacijskega načrta leta 2003.
Za vsako posekano drevo bi morala zakonodaja v času klimatskih katastrof investitorju naložiti zasaditev najmanj 5-10 novih dreves, ki bi preprečevala pregrevanje novo zgrajenega betonskega kompleksa. Predstavniki Krajevne skupnosti Koper-center so protestirali proti brutalnemu poseku dreves. | Foto KS Koper-center
Grafist je območje Levji grad kupil pred štirimi leti na dražbi v izvršilnem postopku. Del javne površine z ekološkim otokom in otroškim igriščem je resda v lasti Grafista, a je investitor gradbeno ograjo postavili na pločnih ob Ljubljanski cesti, betoniranje v zemljino pa se je začelo brez predhodnih arheoloških raziskav in neustreznega nepopolnega gradbenega dovoljenja.
Nezakonita postavitev gradbene ograje na javno površino Mestne občine Koper. | Vir Avtomatik Delovišče
Gradbena ograja sega krepko na pločnik, javni prostor mesta, ki ga investitor s tem odtuji uporabnikom mesta. | Foto Avtomatik Delovišče
Neustrezna označitev gradbišča brez gradbene table z vsemi informacijami o projektu. | Foto Avtomatik Delovišče
Za pridobitve gradbenih dovoljenj je ključnega pomena javno sodločanje uporabnikov mesta, da ne bomo ponovno priča uničevanju in privatizaciji javnega prostora mestnega oboda in uničevanju zelenih površin – pljuč vsakega mesta. Leta 2007 je tedanj župan na celotnem obodu okrog mestnega jedra ukinil Odlok o vplivnem območju, kar je privedlo v pospešeno razprodajo občinskih zemljišč v roke investitorjev, ki so z zidanjem nekvalitetne investitorske arhitekture v zelo kratkem času zaslužili visoke dobičke. In uporabniki, Koprčani, so ostali praznih rok.
Območje razglašenega kulturnega spomenika lokalnega pomena -historično mestno jedro Koper (EŠD 235) z vplivnim območjem in spremembo parcel iz leta 2007. | Vir MOK
Pa ostanimo optimistični, prav po koprsko, posledice prevelikih faktorjev zazidave, dopustnih višin ter etažnosti in premajhnih faktorjev zunanjih zelenih površin so za prostor škodljive, saj vodijo v oblikovanje nekakovostnega grajenega okolja. V času klimatskih katastrof je posebno pozornost potrebno nameniti ohranjanju in zasaditvi zadostnih zelenih površin v mestu, kar pa pomeni manjše podzemne garaže, manjše število stanovanj in velikost objekta nad terenom. Več je manj, najprej mesto zazelenimo, nato gradimo nepotrebne objekte.
