Muzejski trg leži severozahodno od Titovega trga na najvišjem delu nekdanjega otoka. Od srednjega veka do današnjih dni so ga zaznamovale različne arhitekturne in urbanistične spremembe. Najprej je na trgu stal samostan, ki se je preobrazil v kaznilnico. V 20. stoletju je z osnovno šolo na vzhodnem robu trga dobil obliko trga.

Red Dominikancev je v Koper prišel v prvi polovici 13. stoletja in na severozahodnem delu mesta postavil samostan. Samostan je bil leta 1380 na območju Zubenaga med napadom Genovečanov popolnom opustošen. Popolnoma so ga obnovili do leta 1398, ter do leta 1400 zgradili tudi novo cerkev. Zgodba o samostanu se je zaključila leta 1806, ko so ga v celoti razpustili.

Objekt je do dvajsetih let 19. stoletja služil za namene vojaške bolnišnice, kasneje pa je avstrijska oblast severno polovico samostana podrla in tam zgradila monumentalno kaznilnico. Obzidana zgradba je bila zasnovana kot trdnjava z notranjim dvoriščem, v katerem je bila vkopana cisterna, ki je zagotavljala pitno vodo za potrebe zapora.

Po prvi svetovni vojni, ko je Koper pripadel Italiji, se je zapor za te namene uporabljal vse do osvoboditve partizanov leta 1943. Porušen je bil šele leta 1948. Z megalomanskimi posegi je območje kaznilnice popolnoma uničilo tloris samostana. Največji poseg je predstavljala gradnja cisterne, ki je bila na površini okoli 350 m2 vkopana okoli 10 m globoko. Ostanki samostana so se ohranili le na mestih, kjer posegi niso uničili temeljev samostana, torej med prostori zapora in na mestih med zunanjim zidom in zgradbo zapora. Vkopavanje cisterne je uničilo tudi celotno krilo samostana. Iz gradbenega materiala porušenega samostana so gradili objekte po okoliških vaseh.

Skrbno načrtovan sistem za zbiranje vode je bil oblikovan tako, da se je v zunanji prekat po sistemu kanalov stekala vsa meteorna voda s streh zapora in celotnega dvorišča.

Po vojni so zapor porušili in na severnem delu zgradili osnovno šolo. Temelji so bili delno zgrajeni iz porušenih ostankov zapora in južnega dela samostana s cerkvijo, ki je bil že prej deloma vključen v zazidavo zapora. V zidove kaznilnice so vzidali gradbeni material pridobljen iz porušenega samostana. Tloris samostana in zapora sta se minimalno prekrivala, saj se je tloris zapora prilagodil glede na samostan. Na relativno kratkih odsekih so za temelje novogradnje uporabili obstoječe temelje zapora. Porušeni samostan je služil kot izvor gradbenega materiala pri gradnji zapora.

Vir: Varstvo spomenikov 46 (poročilo pripravil Primož Predan) in Idejna zasnova revitalizacxije Muzejskega trga, Koper (magistrsko delo Lovrec Domen).