PrOstro: Gradnja brez javnih arhitekturnih natečajev

PrOstro: Gradnja brez javnih arhitekturnih natečajev

V času predvolilnih kampanj koprske politične stranke izpostavljajo pomembnost urejanja prostora in javnosti ponujajo arhitekturne vizualizacije pod katere se redkokdaj podpiše kakšna od arhitekturnih pisarn. Med različnimi arhitekturnimi predlogi se pojavi marsikateri, ki pravzaprav nima nikakršne povezave s celovitim urejanjem mesta. Pod tovrstne projekte nepodpisani arhitekti vestno manipulirajo javnost s fotomontažami betonskih katedral, ki zevajo iz nedokončanih in neurejenih mestnih četrti. Dejanja brez razmisleka, kako bodo začrtani prostorski posegi več desetletij kasneje negativno zaznamovali naš življenjski prostor v mestu. 

Ob prebiranju občasnika Oljka, ki ga izdaja istoimenska koprska stranka, se ob ponujenih prostorskih vizualizacijah za Koper ponujajo kakovostni »žur plac« za vse generacije 365 dni v letu, komunalno komercialni privezi s površino za vodne športe in platformo za gostinsko-prireditveni prostor, betorniranje Ukmarjevega trga, betoniranje obmorskega pasu od Kopra do Izole in gradnjo novega sejemsko-kongresnega centra na Serminu. Avtorji rešitev za neustrezne in precej nesmiselne ideje ugajajo politikom, ki javnosti polnijo glave z nemogočimi utvarami. 

Fotomontaža predloga za žur plac 365 dni v letu prikazuje vsebinsko in prostorsko nesmiselno arhitekturno rešitev. (Vir: Oljka, 2021) 

Zakaj o prostorskih tematikah v Kopru odločajo nestrokovni politični interesi? Pri večjih posegih v grajeno okolje, predvsem pri načrtovanju novih javnih objektov kot so kulturne ustanove, domovi za starejše, šole ali vrtci, je arhitekturna stroka preko javnih arhitekturnih natečajev vrsto let pripomogla k oblikovanju ustreznih estetskih in v urbano okolje ustrezno umeščenih arhitektur. S spremembami zakonodaje ob najbolj neprimernem času, ob koncu decembra 2020, je Ministrstvo za javno upravo v javno obravnavo podalo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju, ki predvideva ukinitev obveze arhitekturnih (projektnih) natečajev za javne investicije. Ti so bili doslej v skladu s tretjim odstavkom 100. člena ZJN-3 (Zakona o javnem naročanju) obvezni za javne investicije v novogradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednost presega 2,5 milijonov evrov, ter za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedbo natečaja zahteva prostorski akt.

Osnovna šola na Škofijah avtojev Anžeta Korena, Žige Kreševiča, Roberta Prašnikarja in Viktorije Žavbi je primer kvalitetnega javnega objekta in najprimernejše arhitekture rešitve, izbrane na podlagi javnega anonimnega natečaja leta 2023. (Vir: Odprte hiše Slovenije)  

Predlagana sprememba ukinitve natečajev je spodbudila izvajanje nenadzorovanih in v javnosti nepreverjenih posegov v prostor, zato so v Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) v Javnem apelu za ohranitev obveznosti izvedbe javnih arhitekturnih natečajev podpisani zapisali, da so »arhitekturni natečaji vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov,« in posebej izpostavili, da je »natečaj najbolj transparentna in demokratična oblika odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov.« Rezultati javnih natečajev so presoje na podlagi izbora kompetentne skupine članov žirije, ki si lahko zaradi slabih in nerazdelanih prispelih natečajnih rešitev med drugim tudi pridrži pravico njegove razveljavitve. To se pri izboru rešitev brez arhitekturnega natečaja ne more zgoditi. 

Koper je prav zgleden primer kako se mesto razvija brez izbora ustreznih natečajnih arhitekturnih rešitev. Že več kot dvajset let predstavlja primer neformalnega razvoja par excellence, pozidava v njem pa se brez ustreznega Občinskega prostorskega načrta (OPN) rakasto širi čez celotno urbano tkivo.

Ni vsak arhitekt zmožen umestitve in oblikovanja ustrezne arhitekture, posebej ako je ne zmore navezati na širši kontekst mesta in njegovih uporabnikov. Življenje pri poletnih 40 stopinjah celzija v Kopru je nevzdržno, kar je seveda med drugim posledica neprimerne uporabe materialov in neustreznega oblikovanja in vzpostavitve zelenih javnih  parkovnih površin. Mesto favorizira investitorsko arhitekturo, ki vznika za namene zaslužka investitorja, javnosti pa se vsiljuje raznovrstne arhitekturne zmazke. Ni vsak politik zmožen brati prostora, zakaj se brez ustrezne arhitekturne podpore tega loteva? Mestna občina Koper pa še vedno, po štirih letih mandata novega župana, nima mestnega urbanista oziroma urbanistke, ki bi skrbel/a za ustreznost razvojnih prostorskih procesov. 

Pa ostanimo optimistični po koprsko. Posledice prevelikih faktorjev zazidave, prevelikih dopustnih višin, neustrezne rabe betona v času klimatskih katastrof in premajhnih faktorjev zunanjih zelenih površin so za prostor škodljive, saj vodijo v oblikovanje nekakovostnega grajenega okolja. V času klimatskih katastrof je posebno pozornost potrebno nameniti ohranjanju in zasaditvi več javno dostopnih zelenih površin v mestu, to pa pomeni manjše podzemne garaže (garažna hiša Sonce, ki večinoma ni v celoti zapolnjena, kaže na  neuspešno strateško umestitev objekta v urbanizem mesta), manjše število nepotrebnih novih betonskih objektov in usmeritev v prenovo obstoječega praznega arhitekturnega fonda v mestu. Več je manj, najprej je mesto potrebno zazeleniti in v prazne objekte umestiti ustrezne vsebine, zapolniti obstoječe stavbno tkivo, nato graditi nove objekte. V nadaljevanju sprehod po nekaj izrazitih primerih posegov v prostor, ki smo jih deležni s pomočjo finančnih manipulacij, zavajanja javnosti in netransparentnih postopkov v Mestni občini Koper in sicer prenova Muzejskega trga, nedokončan betonski kompleks Solis, stanovanjska soseska Novi Slavnik in prenova objekta Libertas.

Garažna hiša Sonce je urbanistično neustrezno umeščena. (Vir: Megafon)  

Leta 2006 je bil s strani Zbornice za arhitekturo in prostor izveden natečaj za ureditev Nazorjevega, Muzejskega in Vergerijevega trga v historičnem mestnem jedru Kopra. Po poročilu strokovne komisije zmagovalna rešitev “razvija zasnovo oživitve vseh treh obodnih trgov, kjer je Muzejski zamišljen kot osrednji trg in urbanistična poteza v simetrali celotne ureditve. Arhitektura trga je zasnovana v obliki krajine, ki se prilagaja različnim značajem in merilom prostora.” Za izvedbo projekta v letu 2022 Mestna občina Koper k ponovni evalvaciji oziroma ovrednotenju natečajnih rešitev iz leta 2006 ni povabila niti enega izmed treh nagrajenih natečajnih rešitev. S podelitvijo realizacije tega 2,2 miljona evrov vrednega projekta brez ustrezne strokovno arhitekturne  komisije, se dobiva vtis favorizacije izbrane arhitekturne rešitve, za katerega je med drugim odločal oddelek za investicije na Mestni občini Koper, ki ga vodi Petar Ziraldo.

Muzejski trg se v poletnem času pregreva zaradi pomanjaknja ustrezne zasaditve, obstoječa zasaditev ne ščiti velike površine trga pred pregrevanjem.  

Nedokončani betonski kompleks Solis več kot desetletje zakriva historično mestno jedro. Leta 2007 je tedanji župan na celotnem obodu okrog mestnega jedra ukinil Odlok o vplivnem območju, kar je privedlo v pospešeno razprodajo občinskih zemljišč v roke investitorjev, ki so z zidanjem nekvalitetne investitorske arhitekture v zelo kratkem času zaslužili velike dobičke. Koprsko gradbeno podjetje je več kot deset let nedokončani kompleks Solis najprej odkupilo od Mestne občine Koper in od nje v času pandemije uspelo pridobiti ustrezno dokumentacjio, da je kompleks zvišalo za dodatni dve etaži. Solis s pritličjem in šestimi etažami sedaj popolnoma zakriva pogled na historično mestno jedro Kopra. Dve etaži sta občutno pripomogli k možnosti gradnje dodatnih prestižnih stanovanj, ki bodo po svoji izdatni ceni dostopna le petičnim kupcem. 

Pogled na Solis iz novega mestnega parka ob morju.
V polovici kompleksa obratuje več raznovrstnih programov, tudi občinska uprava, medtem ko se druga polovica še vedno nadziduje.  

Nestrokovnost delovanja v Mestni občini Koper se kaže v nekompetentnosti sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN). Podlage za slednjega se pripravljajo od leta 2019, nedvomno ga pritiski investitorjev na občinsko politiko puščajo nedefiniranega. S tem se lahko sprejemajo rešitve s pomočjo precej ohlapnega Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Za primer si poglejmo lokacijo Novi Slavnik, ki naj bo po zakonodaji zasnovana kot nova programska točka javnega programa. Zazidava naj višinsko sledi obstoječi konfiguraciji terena, tlorisno in višinsko členjenje stavbnih mas pa ne sme zapirati pogledov v smeri panorame na semedelsko pobočje in prav tako ne v smeri pogledov na Koprski zaliv in območje Bonifike. Na območju Slavnikovih garaž sta brez javnega natećaja arhitekt Andrej Kalamar in izdelovalka OPPN-ja Manuela Varljen za območje izdelala predlog s predvideno gostoto poseljenosti 115 stanovanj na hektar in predvideno gostoto pozidanosti med 0,7-0,85, medtem ko jo še ne izdelani OPN določa 0,5 in višino 21 m (OPN določa največjo višino 16 m). Na podlagi peticije civilne inicitive Novi Slavnik, ki projektu nasprotuje ker tako investitor kot arhitekt rešitve ne podajata na podlagi ustreznih meril in javnost zavajata s prirejenimi višinami objektov ter lažnimi zazelenjenimi območji nove soseske in neustreznimi oziroma premalimi odmiki med objekti, se je sprejetje OPPN-ja zaustavilo.

Pogled s Stritarjeve ulice danes in po načrtih Andreja Kalamara. (Vir: Iniciativa Novi Slavnik)
Fotomontaža stanovanjske zazidave Novi Slavnik zavaja javnost s prikazom neobstoječega zelenja in zmanjšanimi višinami in širinami objektov. (Vir: Studio Kalamar)

Libertas je objekt industrijske kulturne dediščine in spomenik lokalnega pomena, razglašen tudi za kulturno infrastrukturo. Trenutno je potreben temeljite prenove, zato je Mestna občina Koper projekt prijavila na razpis za sofinanciranje operacij urbane prenove z mehanizmom Celostnih teritorialnih naložb. Vrednost prenove je ocenjena na 6,5 milijona evrov, občina namerava vložiti tri milijone evrov lastnih sredstev. Z obnovo Libertasa občina vzpostavlja novo kulturno infrastrukturo, ki bo lahko gostila mnogotere dogodke. Za katere uporabnike? Je bila s strani Mestne občine Koper izvedena strokovna programska analiza potreb in raziskava praznih prostorov v historičnem mestnem jedru v lastništvu občine, preden se je definirala lokacija Libertasa za novo kulturno stičišče? Odpira se tudi vprašanje iz katerega finančnega vira se bo denar za izvedbo programa v prenovljenem Libertasu pridobival. So na Mestni občini Koper predlagali razpis javnega arhitekturnega natečaja za projekt prenove tega objekta? Bistven simptom neustrezne prostorske politike pa je ponovno favoriziranje arhitektov, saj je občina načrt prenove po navedbah portala MMC RTVSLO že “naročila pri ljubljanski arhitekturni pisarni ARP studio ter tudi že pridobila gradbeno dovoljenje in kulturnovarstveno soglasje.”  Projekt v vrednosti 6,5 milijona evrov je izdelala arhitekturni studio ARP brez, da bi rešitev izbrana na javnem arhitekturnem natečaju. 

Fotomontaže prenove Libertasa, ki so jih izdelali arhitekti iz ARP Studia. (Vir: Mestna občina Koper, ARP Studio)

Zakaj so javni anonimni arhitekturni natečaji tako pomembni v demokratičnem razvoju javnega prostora oziroma javnih objektov? Ker se s tem izognemo elitizaciji javnega prostora, podkupovanju in izplačevanju javnega denarja favoriziranim posameznikom in predvsem omogočimo razvoj mest s premislekom. Kako bomo živeli skupaj in kaj bomo pustili našim zanamcem. Demokratičnost javnega natečaja omogoča več raznolikih rešitev različnih arhitektov pod enakimi pogoji. S tem lahko stroka in širša javnost vzpostavi dialog o izboru najboljše rešitve za prostor. Vsekakor je stroka pomembna pri ustreznosti prostorskih rešitev, a žal v lokalnem kontekstu nima vedno ustreznih odgovorov na vsa vprašanja. Zato je pri posegih v prostor v prihodnosti izjemnega pomena oblikovanje dialoga z javnostjo. In to ne samo na papirju.

Leave a Reply